Profesor Stanislav Reberšek se je rodil leta 1942 v Celju. Dodiplomski študij je zaključil leta 1969 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1980 magistriral in leta 1984 tudi doktoriral. V raziskovalno delo na področju biomedicinske tehnike se je vključil leta 1968 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ko se je še kot študent priključil skupini Laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko pod vodstvom akademika profesorja Lojzeta Vodovnika. V desetletjih svojega raziskovalnega udejstvovanja se je profesor Reberšek ukvarjal z različnimi področji, glavna pa so bila funkcionalna električna stimulacija zgornjih okončin in uvajanje novih metod v fizikalno terapijo, preučevanje učinkov električne stimulacije na spastične mišice ter uporaba električnih pulzov v terapevtske namene. Vodil je in sodeloval pri domačih in mednarodnih projektih ter za izumiteljske in raziskovalne dosežke skupaj s kolegi dvakrat prejel državno nagrado sklada Borisa Kidriča. Profesor Reberšek je bil vseskozi tudi prizadeven in vesten pedagog in mentor študentom in mlajšim kolegom. Med letoma 1995 in 1999 je služil kot prodekan za pedagoško delo. Upokojil se je leta 2010, vendar pa je bil v našem laboratoriju aktiven še vrsto let za tem.
Profesor Reberšek je eden ustanovnih članov Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije. Po njegovi zaslugi je v prostorih Fakultete za elektrotehniko zaživela tudi stalna razstava eksponatov, ki predstavljajo zgodovino razvoja in uporabe funkcionalne električne stimulacije.
Prispevek profesorja Stanislava Reberška k razvoju biomedicinske tehnike v Sloveniji in Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko je nepogrešljiv.
foto: Jože Mušič