prof. dr. Damijan Miklavčič
univ.dipl.inž.el., vodja raziskovalnega programa
damijan.miklavcic@fe.uni-lj.si
+386 1 4768 456
Publikacije
Rojen: 19.07.1963, Ljubljana, Slovenija
Naslov: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 01 4768 456
E-mail:
Izobrazba:
1987 univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike (Univerza v Ljubljani)
1991 magister elektrotehnike (Univerza v Ljubljani)
1993 doktor elektrotehniških znanosti (Univerza v Ljubljani)
Zaposlitev:
1993-danes Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
1993-1994 raziskovalec
1994-1997 docent
1995-1996 gostujoči raziskovalec na Inštitutu Gustave Roussy, Villejuif, Francija
1997-2002 izredni profesor
1998-2019 predstojnik Laboratorija za biokibernetiko
2002-danes redni profesor
2003-2005 prodekan za raziskovalno delo
2007-2015 predstojnik Katedre za biomedicinsko tehniko
2015-danes namestnik predstojnika Katedre za biomedicinsko tehniko
Nagrade:
1986 Fakultetna Prešernova nagrada
1989 Mednarodna nagrada sklada Maphre (Španija)
1993 Krkina nagrada
1995 Nagrada Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo [obrazložitev]
2003 Priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti [obrazložitev]
2008 Vodovnikova nagrada za izjemne raziskovalne dosežke [obrazložitev]
2008 Vitez Reda akademskih palm Francoske republike
2012 Nagrada "Vladimir Zworykin" društva IFMBE [obrazložitev]
2012 Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani - 1. mesto [diploma]
2014 Zlata plaketa Univerze v Ljubljani [obrazložitev]
2015 Častni član Evropskega združenja za medicinsko in biomedicinsko tehniko in znanost
2019 Častni doktorat Univerze v Buenos Airesu, Argentina [podelitev]
Bibliografija:
Bibliografija prof. Miklavčiča obsega preko 1.300 bibliografskih enot, od tega preko 400 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov (Vir: Sicris). Njegovi članki so bili do sedaj skupaj deležni več kot 10.000 čistih citatov (Scopus) oz. 8.600 čistih citatov (WoS). Skupaj s sodelavci je prijavil več patentov, od katerih so mu bili podeljeni trije mednarodni (s preizkusom) in en slovenski patent (Vir: Sicris). Število čistih citatov po Web-of-Science (na dan 25. marca, 2020) znaša 9.793, h-index 65. Za izpis njegove celotne bibliografije v COBISS-u kliknite tukaj.
Projekti:
• oglejte si seznam projektov
Druge dejavnosti:
• Član sveta Društva za bioelektrokemijo (Council of the Bioelectrochemical Society) (2009–2017)
• Predsednik Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (2007–)
• Predsednik strokovnega sveta Foruma EMS
• Pridruženi urednik revije Bioelectromagnetics (2005–2007)
• Pridruženi urednik revije IEEE Transactions on Biomedical Engineering (2002–2014)
• Pridruženi urednik revije IEEE Transactions on Nanobioscience (2004–2013)
• Član delovne skupine za pripravo zaščitnih standardov na področju neionizirnih
elektromagnetnih sevanj pri Uradu RS za standardizacijo in meroslovje
• Recenzent pri več kot 50 revijah, indeksiranih v SCI
• Član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (2010-2013)
• Predsednik Mednarodnega društva za tehnologije in terapije bazirajoče na elektroporaciji (International Society for Electroporation-Based Technologies and Treatments - ISEBTT, 2016-2017)
prof. dr. Tadej Kotnik
univ.dipl.inž.el., znanstveni svétnik, predstojnik laboratorija
tadej.kotnik@fe.uni-lj.si
+386 1 4768 768
Publikacije
Rojen: | 1972, Ljubljana, Slovenija |
Izobrazba: | doktor biofizike (2000, Univerza v Parizu XI, Francija) |
doktor elektrotehniških znanosti (2000, Univerza v Ljubljani) | |
Zaposlitev: | prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost in redni profesor |
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko | |
Naslov: | Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija |
Telefon: | 01 4 768 768 |
Telefaks: | 01 4 264 658 |
E-pošta: | tadej.kotnik@fe.uni-lj.si |
Predavanja pri predmetih:
• Digitalne strukture (1. stopnja UN - 2. letnik)
• Digitalna tehnika (1. stopnja VS - 2. letnik - Avtomatika)
• Bioelektromagnetika (2. stopnja - 2. letnik - Biomedicinska tehnika)
Nagrade:
1995 Prešernova nagrada Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
2001 Galvanijeva nagrada Mednarodnega društva za bioelektrokemijo (Bioelectrochemical Society)
2014 Najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani [predstavitvena brošura]
doc. dr. Lea Rems
univ.dipl.inž.el., znanstvena sodelavka
lea.rems@fe.uni-lj.si
+386 1 476 8396
Publikacije
Rojena: 08.11.1988, Novo mesto, Slovenija
Naslov: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 01 476 8396
E-mail:
Izobrazba:
doktorica elektrotehniških znanosti (2016, Univerza v Ljubljani)
Zaposlitev:
1. 11. 2019−danes Znanstvena sodelavka, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija
1. 3. 2018−28. 2. 2021 Podoktorska raziskovalka, KTH Royal Institute of Technology, Science for Life Laboratory, Stockholm, Švedska
1. 2. 2016−28. 2. 2018 Podoktorska raziskovalka, Delft University of Technology, Dept. of Chemical Engineering, Delft, Nizozemska
25. 2. 2015−7. 6. 2015 in 24. 9. 2015−7. 11. 2015 Gostujoča raziskovalka, Université de Lorraine, CNRS, Nancy, Francija
1. 10. 2012−31. 1. 2016 Mlada raziskovalka, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija
Nagrade:
2011 Prešernova nagrada Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
2013 Zlato Nahtigalovo priznanje za raziskovalno delo mladih
2014 IFMBE Young Investigator Competition Award (2. mesto)
2014 nagrada za najboljšo študenstko predstavitev na Bioelectrics Workshop, Norfolk, VA, USA
2016 Krkina nagrada za doktorsko disertacijo
2017 Vodovnikova nagrada Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
2020 Štipendija Marie Skłodowska-Curie (Evropska komisija)
Bibliografija:
Bibliografija dr. Rems obsega preko 40 bibliografskih enot, od tega ~20 izvirnih znanstvenih člankov (vir: Sicris). Njeni članki imajo več kot 350 citatov (vira: WoS, Sicris).
doc. dr. Samo Mahnič-Kalamiza
univ.dipl.inž.el., znanstveni sodelavec
samo.mahnic-kalamiza@fe.uni-lj.si
+386 1 4768 275
Jernej Štublar
univ.dipl.inž.el., raziskovalec
Akademik prof. dr. Lojze Vodovnik (1933–2000)
Ustanovitelj in dolgoletni predstojnik Laboratorija za biokibernetiko, redni član SAZU in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovitelj Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije.
Govor akademika prof. dr. Franceta Bernika, predsednika SAZU, na žalni seji akademije
Spominska številka Novic Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije
Profesor dr. Stanislav Reberšek (1942–2022)
V začetku februarja 2022 smo prejeli žalostno novico, da nas je po daljši hudi bolezni zapustil dolgoletni član Laboratorija za biokibernetiko, upokojeni profesor Stanislav Reberšek.
Profesor Stanislav Reberšek se je rodil leta 1942 v Celju. Dodiplomski študij je zaključil leta 1969 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1980 magistriral in 1984 doktoriral. V raziskovalno delo na področju biomedicinske tehnike se je vključil leta 1968, ko se je še kot študent priključil skupini Laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko pod vodstvom akademika profesorja Lojzeta Vodovnika. V desetletjih svojega raziskovalnega udejstvovanja se je profesor Reberšek ukvarjal z različnimi področji, glavna pa so bila funkcionalna električna stimulacija zgornjih okončin in uvajanje novih metod v fizikalno terapijo, preučevanje učinkov električne stimulacije na spastične mišice ter uporaba električnih pulzov v terapevtske namene. Razumel je namreč stisko bolnikov na Zavodu za rehabilitacijo, njihovih staršev in svojcev, pa tudi stiske in hotenja fizioterapevtov. Na vrhuncu svojega raziskovalnega dela je zato stremel k napredku in razvoju fizioterapevtskih metod in objektivnega vrednotenja rehabilitacije bolnika.
Profesor Reberšek je vodil in sodeloval pri domačih in mednarodnih projektih ter za izumiteljske in raziskovalne dosežke skupaj s kolegi dvakrat prejel državno nagrado sklada Borisa Kidriča. Vseskozi je ostajal tudi prizadeven in vesten pedagog ter mentor študentom in mlajšim kolegom. Med letoma 1995 in 1999 je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani služil kot prodekan za pedagoško delo. Upokojil se je leta 2010, vendar je ostal v Laboratoriju za biokibernetiko aktiven še vrsto let za tem, vse do tragične nesreče pred tremi leti.
Profesor Reberšek je bil eden od ustanovnih članov Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS) ter dolgoletni blagajnik in častni član društva DMBTS. Zbral in in uredil je zbirko aparatov za funkcionalno električno stimulacijo, ki je bila kot urejena muzejska zbirka prvič predstavljena v času Konference za funkcionalno električno stimulacijo v Ljubljani, ki jo je društvo DMBTS organiziralo v času med 22. in 25. avgustom 1993 v Ljubljani. Kasneje je bil Muzej funkcionalne električne stimulacije po zaslugi profesorja Reberška postavljen na ogled tudi na Fakulteti za elektrotehniko, kjer ga v omejenem obsegu kot stalno zbirko še vedno lahko vidite na hodniku pred Laboratorijem za biokibernetiko v tretjem nadstropju stavbe A. Muzej funkcionalne električne stimulacije je bil po zaslugi požrtvovalnega dela profesorja Reberška na ogled ponovno postavljen v okviru razstave S tehniko do zdravja, organizirane v sodelovanju v sodelovanju z Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri od 7. maja do 3. decembra, 2013.
Profesor Stanislav Reberšek, diplomirani inženir elektrotehnike, doktor znanosti, soprog, oče, dedek, sodelavec, prijatelj, znanec, človek, ki je v svojem življenju prevzemal različne vloge in smo ga spoznali in poznali vsak na svoj način. Bil je človek z velikim srcem, skromen, obziren in čuteč. Pri razvoju biomedicinske tehnike v Sloveniji in raziskovalne skupine Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je pustil trajen pečat. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Ljubljana, april 2022.